Iz DP v Piranu smo se vrnili bogatejši za eno izkušnjo.
Uspeh je že bil, da smo od lani povečali foto ekipo za 300 %, torej je bil napredek narejen že z samo prijavo naše ekipe.
Samo tekmovanje je potekalo po že ustaljeni praksi; prijava, otvoritev, priprava opreme ter sami potopi. Za fotografiranje pod vodo smo imeli na razpolago 5 ur kar je relativno zadosti, seveda če ti gre vse kot po maslu. Narediti smo morali posnetke za kategorije AMBIJENT, RIBA in MAKRO.
Letos je bilo za spremembo malo boljše vreme kot prejšnja leta, vendar pod vod vidljivost ni bila preveč dobra. Sicer je pa to za Piransko punto značilno. Marsikoga je presenetilo veliko podvodnega življenja, ki ga v taki količine ne srečate pogosto južneje po Jadranu.
Vsak smo se po svoje odpravili v vodo v upanju, da bomo našli najboljši motiv, ki bi ga seveda tudi lahko uspeli fotografirati. Tu se namreč pokažejo izkušnje, kako uspeti narediti idealno fotografijo v slabši vidljivosti, med veliko fotografi in seveda modeli. Potem so tu še zahteve pravilnega kadriranja, osvetlitve, globinske ostrine, barvne uravnoteženosti in seveda omejeno število posnetkov.
Vse to v teoriji obvladamo, vendar pa je to v vodi povsem nekaj drugega, saj se ukvarjaš še z lovljenjem kadra ( riba, sipa .. ), morskimi tokovi, plovnostjo, opremo ( potapljaško in fotografsko ). Čas za prihajanje in odhajanje iz dogovorjenega akvatorija, nam je tako še prehitro minil. Z mešanimi občutki smo z zanimanjem poslušali konkurenco, kako uspešen je bil njihov foto ulov. Hitro smo morali na kartici izbrisati še nekaj posnetkov, da smo lahko oddali dogovorjeno število ( letos je bilo 100 ) še pravi čas.
Z oddajo posnetkov pa naše delo še zdaleč ni bilo končano. Tu se šele na nek način pravzaprav začne. Veliko izkušenj potrebuješ, da lahko določiš med svojimi posnetki prave tri za posamezne kategorije. V naši PDM ekipi ki smo jo preimenovali v G 10 ( Canon G10 ) saj smo imeli iste aparate, smo veliko o tem razpravljali. Poslušali smo komentarje od vseh, da bi se lahko lažje odločili. Meni se je zdela odločitev potem še težja. In ker nas je čas preganjal smo morali pač oddati svoje tri favorite po kategorijah. Tako naše delo je bilo potem končno opravljeno in s tem naloženo delo komisiji.

Naslednji dan je komisija zasedala cel dopoldan, mi smo bili pa ta čas prosti. Ob 13:00 h so nas poklicali na razglasitev. Pred začetkom so nam še pokazali projekcijo v spomin na našega fotografa Dejana Šarmana, ki je nedavno preminil med potopom. Sami posnetki z melodijo v ozadju so na nas pustili velik pečat.
Naša ekipa v sestavi Iztok KLEMENC, Sergej DAMIŠ in moja malenkost, smo ekipno lahko zadovoljni z rezultati, saj je vsako leto videti napredek, je pa res tudi to, da so ocene žirije vedno in povsod subjektivne, saj bi lahko kakšna druga žirija ocenila kako drugače.
Je že tako in kot sem dejal, smo vsekakor bogatejši za eno izkušnjo!
Drugo leto gremo spet, upam, da še številčnejši!

Več fotografij si lahko ogledate na našem forumu tukaj!

Maribor 13.10.2009
Foto in tekst: Leon ŽELJ