Ni ga ljubitelja morja, ki si še nikoli ni nadel maske, dihalke in plavuti ter se podal raziskovati čudoviti podvodni svet. Opazovanje morskega življenja s površine in kratki potopi na nekaj metrov globine so vsekakor enkratno doživetje, toda kaj storiti, ko nenadoma začutimo bolečino v ušesih, zmanjkuje nam sape in nam nagaja maska, ki močno pritiska na obraz? Zakaj ne morem globlje? Kako to, da preženem vse ribe, ko se jim skušam približati? Odgovore na ta vprašanja je težko dobiti sam. Potrebna je vadba, poznavanje teorije potapljanja na dah in predvsem druženje z ljudmi, ki imajo s tem športom že nekaj izkušenj in od katerih lahko dobiš marsikatero zanimivo informacijo. Vzporedno s prej omenjenim t.i. "šnorklanjem", pa se v svetu vedno bolj uveljavlja tudi globinsko potapljanje na dah (angl. freediving) oz. apnea (iz grške besede apnoe - brez dihanja). Gre za šport, pri katerem se skuša tekmovalec brez uporabe kakršnegakoli umetnega dihalnega sistema potopiti na čim večjo globino. Pionir tega športa je Italijan Raimondo Bucher, ki se je leta 1949 potopil 30 metrov globoko, čeprav opisujejo tudi bolj zgodnje podvige, ki pa niso bili doseženi v smislu športa (npr. leta 1911 naj bi Grk Yorgos Haggi Statti pomagal dvigniti ladijsko sidro iz 77 metrov globine!). Po tem dosežku se je apnea zelo razmahnila. Predvsem v Italiji so začeli urejati pravila, prirejati tekmovanja in šport tudi medijsko podpirati. Vse do začetka devetdesetih let so na prestolu kraljevali Amerigo Santarelli, Enzo Maiorca, Tetake Williams, Robert Croft in Jaques Mayol, ki so iz leta v leto rušili meje globine in človeških sposobnosti. Leta 1976 je bil tako Mayol prvi človek, ki se je spustil na globino 100 metrov (oglejte si film Luca Bessona "The Big Blue"). Kljub temu, da so bil mnogi prepričani, da je to meja, ki jo lahko človeško telo doseže, pa sta Francisco "Pipin" Ferreras in Umberto Pelizzari dokazala nasprotno - slednji se je leta 1999 potopil na kar 150 metrov. V osnovi obstajajo tri različne kategorije globinskega potapljanja na dah. V kategoriji konstantne obtežitve (constant weight) se tekmovalec potopi in dvigne nazaj na površje enako obtežen, v kategoriji spremenljive obtežitve (variable weight) se tekmovalec spušča bolj obtežen (maksimalno 30 kg) kakor dviguje, pri kategoriji brez meja (no limits) pa lahko za spust uporablja neomejeno težo, dviguje pa se s posebnim balonom. Ker je v Sloveniji potapljanje na dah še dokaj neznan šport, ljubiteljev morja pa je veliko, smo se v PDM odločili, da ustanovimo sekcijo za apneo. V sklopu le-te izvajamo veliko različnih dejavnosti, večkrat skupaj s sekcijo za podvodni ribolov, saj sta si oba športa v osnovi zelo podobna. Tako smo organizirali redno vadbo v bazenu, kjer treniramo plavanje pod vodo, dinamično in statično apneo. Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti na nevarnosti takega početja, zato delamo vedno v parih pod maksimalno kontrolo drug drugega. Ker ima potapljanje povsem specifično delovanje na človeško telo, smo v program sekcije uvrstili tudi teoretični del, ki zajema fiziologijo in medicino potapljanja, osnove prve pomoči in reševanja iz vode, predavanja o opremi in varnosti, dihalne tehnike in tečaj avtogenega treninga. Trenutno je naš največji cilj uveljaviti potapljanje na dah v našem prostoru ter se udeležiti ali organizirati kakšno od tekmovanj. Seveda pa sekcija ne deluje izključno tekmovalno, temveč so vanjo vabljeni vsi morski zanesenjaki, ki imajo radi potapljanje na dah. Če ste eden takšnih, se oglasite na katerem od rednih sestankov PDM (vsak četrtek okoli 20.00 ure v prostorih PDM v mariborski Pekarni) ali pa pišite na spodnji elektronski naslov. In ne pozabite - nikoli se ne potapljajte sami!

Več informacij o podvodnem ribolovu, apneji, jadranju lahko dobite na tel. št. 041 - 60 95 67 - Lovro Arnuš.